UVOD
Za primerjavo sem si izbrala transakcijsko analizo, saj me spremlja \u017ee od ve\u010d let in
se v tem pristopu izobra\u017eujem in opravljam terapije s klienti pod supervizijo.
Integrativna psihoterapija pa mi pomeni dopolnitev znanj in raz\u0161iritev spektra, s
katerim lahko podpiram kliente. Veliko sem razmi\u0161ljala tudi o drugih pristopih, a je na
koncu prevladala ta kombinacija znanega in mo\u017enost pose\u010di po dodatnih znanjih,
metodah in pristopih v psihoterapiji.
Podnaslov Kam nas pelje ta pot nakazuje prvo tezo, ki jo postavljam, in sicer da se
pristopa oziroma \u0161oli vedno bolj povezujeta, psihoterapevti pa postajajo glede
uporabe metod in znanj drugih pristopov bolj fleksibilni, \u0161iroki in razgledani.
Za drugo hipotezo pa gre razmi\u0161ljanje v smeri, da v bistvu \u010dloveku, ki potrebuje
pomo\u010d, v ve\u010dini primerov ni pomemben pristop, ampak bolj osebnost psihoterapevta
in medsebojni odnos.
Transakcijska analiza (TA) in integrativna psihoterapija sta uveljavljena
psihoterapevtska pristopa, ki se uporabljata za obravnavo razli\u010dnih psiholo\u0161kih te\u017eav
in motenj. \u010ceprav imata skupne korenine v psihodinamskih teorijah in poudarjata
pomen terapevtskega odnosa, se razlikujeta v svojih osnovnih na\u010delih, metodah in
ciljih.
V vsebinskem delu bom opisala poglavitne zna\u010dilnosti obeh pristopov, glavne
predstavnike in temeljno literaturo, prednosti in omejitve enega in drugega pristopa,
razvoj obeh v Sloveniji ter podro\u010dja uporabe.<\/p>\n\n\n\n
UVODZa primerjavo sem si izbrala transakcijsko analizo, saj me spremlja \u017ee od ve\u010d let inse v tem pristopu izobra\u017eujem in opravljam terapije s klienti pod supervizijo.Integrativna psihoterapija pa mi pomeni dopolnitev znanj in raz\u0161iritev spektra, skaterim lahko podpiram kliente. Veliko sem razmi\u0161ljala tudi o drugih pristopih, a je nakoncu prevladala ta kombinacija znanega in mo\u017enost […]<\/p>\n","protected":false},"author":1,"featured_media":0,"comment_status":"open","ping_status":"open","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"footnotes":""},"categories":[1],"tags":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/psihoterapija-vesna-voglar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1411"}],"collection":[{"href":"https:\/\/psihoterapija-vesna-voglar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/psihoterapija-vesna-voglar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/psihoterapija-vesna-voglar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/users\/1"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/psihoterapija-vesna-voglar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=1411"}],"version-history":[{"count":1,"href":"https:\/\/psihoterapija-vesna-voglar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1411\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":1412,"href":"https:\/\/psihoterapija-vesna-voglar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/1411\/revisions\/1412"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/psihoterapija-vesna-voglar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=1411"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/psihoterapija-vesna-voglar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=1411"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/psihoterapija-vesna-voglar.si\/index.php\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=1411"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
TRANSAKCIJSKA ANALIZA
<\/strong>Transakcijska analiza (TA) je svoje ime dobila na osnovi pojma transakcija.
\u201cTransakcija\u201d \u2013 osnovno komunikacijsko dejanje, pri \u010demer dve osebi med seboj
izmenjata sporo\u010dila, ki so lahko verbalna ali neverbalna. V tem smislu je transakcija
osnovna enota komunikacije. Celotni pristop je zasnovan na analizi sporo\u010dil in
transakcij med ljudmi.
Transakcijska analiza je teorija osebnosti in sistemati\u010dna psihoterapija za osebno
rast in spreminjanje. Kot psiholo\u0161ka in socialna teorija predstavlja celovit znanstveno
humanisti\u010dni pristop. Za TA je zna\u010dilna kreativna kombinacija kognitivne in
psihodinamsko usmerjene psihoterapije, obogatena z vidiki komunikacijske terapije
(konstruktivne komunikacije brez nesporazumov in psiholo\u0161kih iger) in procesi gestalt
terapije (https:\/\/www.sloventa.si\/ta\/).
Razvila se je iz psihoanaliti\u010dnih izhodi\u0161\u010d ter ego psihologije v petdesetih in
\u0161estdesetih letih dvajsetega stoletja. Njen utemeljitelj je Eric Berne (1910 \u2013 1970),
ameri\u0161ki psihiater kanadskega rodu. Bernova osnovna predpostavka je bila, da so
ljudje v redu (OK), da vsak lahko razmi\u0161lja in odlo\u010da o svojem \u017eivljenju in te odlo\u010ditve
tudi spreminja.
Osnovna izhodi\u0161\u010da in teorija
Transakcijska analiza temelji na prepri\u010danju, da ljudje delujejo iz treh osnovnih ego-
stanj: Star\u0161, Odrasli in Otrok. TA se osredoto\u010da na analizo medosebnih
komunikacijskih vzorcev, imenovanih “transakcije”, da bi razumeli in spremenili
nefunkcionalne vedenjske vzorce. Ko se skupaj najdeta dve osebi, ali ve\u010d njih, bo rej
ali slej nekdo spregovoril ali na nek drug na\u010din pokazal, da je \u00bbzabele\u017eil\u00ab prisotnost
drugih. To je transakcijska stimulacija. (Berne, Eric, Koju igru igra\u0161?, Nolit, Beograd
1980). Poleg tega TA vklju\u010duje koncept “skriptov”, ki so nezavedni \u017eivljenjski na\u010drti,
oblikovani v otro\u0161tvu, ki vplivajo na posameznikovo vedenje in odlo\u010ditve v odraslem
\u017eivljenju.
RAZVOJ TA V SLOVENIJI
Prihod transakcijske analize v Slovenijo se je pri\u010del \u017ee v \u010dasu, ko je bila na\u0161a dr\u017eava
integrativni del zadnje Jugoslavije. Ob izteku osemdesetih let, so bile slovenskim
\u0161tudentom dosegljive tudi delavnice razli\u010dnih transakcijskih analitikov in evropskega
iz ZDA prostora v razli\u010dnih krajih tedanje dr\u017eave. Poleg transakcijsko analiti\u010dnih so v
Slovenijo prihajali tudi delno ali v celoti formirani profesionalni psihoterapevti
predvsem iz ge\u0161talta, bioenergetike, dru\u017einske Kemplerjeve, sistemske in nekaj tudi
iz hipno terapevtskih krogov kiberneti\u010dne psihoterapije, katera je deloma tudi iz\u0161la iz
transakcijske analize (G. Barnes TSTA-P). (https:\/\/avtonomija.si\/clanki\/razvoj-
transakcijske-analize-v-sloveniji-30.html).
Leta 1995 je bila ustanovljeno Slovensko dru\u0161tvo za transakcijsko analizo
SLOVENTA. S tem dejanjem se je vzpostavila neposredna in kontinuirana aktivna
povezanost z razvojem transakcijske analize v evropskem prostoru in nekoliko
kasneje tudi z doma\u010do razvijajo\u010do se psihoterapevtsko stroko, zlati tisti njen del v
Slovenski krovni zvezi za psihoterapijo (SKZP). Le leto kasneje je bila v Sloveniji
omogo\u010deno prvo izobra\u017eevanje iz transakcijske analize v sloven\u0161\u010dini.
GLAVNI AVTORJI V TRANSAKCIJSKI ANALIZI
Kot je bilo \u017ee napisano, je ustanovitelj TA Eric Berne, a so za razvoj smeri
pomembno prispevali tudi drugi avtorji.<\/p>\n\n\n\n\n
Vloga: Ustanovitelj transakcijske analize. Njegova klju\u010dna dela so:
Transakcijska analiza v psihoterapiji (1961), prevedena tudi v sloven\u0161\u010dino, Katero
igro igra\u0161, 1964 \u2013 prevedeno tudi v sloven\u0161\u010dino).
Pomembnej\u0161i koncepti, ki jih je razvil so: koncept ego-stanj: Star\u0161, Odrasli, Otrok;
uvedel transakcije \u2013 osnovne enote komunikacije; uvedel idejo o \u017eivljenjskih skriptih \u2013
nezavednih na\u010drtih, ki jih posameznik oblikuje v otro\u0161tvu; predstavil igre \u2013
nezavedne, ponavljajo\u010de se vedenjske vzorce z negativnimi izidi.
\u201cVsakdo je v redu\u201d (\u201cI\u2019m OK \u2013 You\u2019re OK\u201d) je osnovna filozofska predpostavka TA \u2013
pozitivno vrednotenje sebe in drugih (Berne, 1964).<\/li>\n\n\n\n
Znano delo: I’m OK \u2013 You’re OK (1967)
Prispevek: populariziral TA za \u0161ir\u0161o javnost; razvil model \u017eivljenskih pozicij: jaz sem
OK \u2013 Ti si OK, Jaz nisem OK \u2013 Ti si OK itd. Ta knjiga je ena izmed najbolj branih knjig
o psihologiji v 20. stoletju.
\u201cVe\u010dina ljudi ve\u010dino \u017eivljenja pre\u017eivi v polo\u017eaju \u2018Jaz nisem OK \u2013 Ti si OK\u2019, kar vodi v
podrejeno vedenje.\u201d (Harris, 1967)<\/li>\n\n\n\n
Je bil u\u010denec Berna, avtor t. i. radikalne transakcijske analize.
Njegova klju\u010dna dela sta: Games Alcoholics Play (1970) in Scripts People Live (1974)
Prispevek: poudarjal je emocionalno pismenost, pomen dotikov in \u010dustvenih potreb;
razvil koncept (stroke theory) \u2013 na\u010dinov, kako ljudje prejemajo in dajejo \u010dustveno
potrjevanje; TA je uporabljal za dru\u017ebene spremembe, izhajajo\u010d iz ideje, da je osebno
zdravje povezano z dru\u017ebeno pravi\u010dnostjo.<\/li>\n\n\n\n
Prispevek: prispevala k razvoju skriptne teorije; razlikovala med obveznimi skripti
(dolo\u010deni z dru\u017ebenimi pri\u010dakovanji) in osebnimi skripti; razvila koncept racket
feelings \u2013 ponavljajo\u010dih se \u010dustev, ki nadome\u0161\u010dajo bolj pristna \u010dustva.
\u00bbSkripti ne oblikujejo le vedenja posameznika, temve\u010d tudi njegove \u010dustvene reakcije
na svet.\u00ab (English, 1977)<\/li>\n\n\n\n
Klju\u010dna knjiga: Born to Win (Rojen, da zmaga\u0161, 1971)
Prispevek: knjiga je popularizirala TA v izobra\u017eevanju, vzgoji in podjetni\u0161tvu; uvedla
prakti\u010den model za osebno rast z uporabo TA; poudarek na samopodobi,
samospo\u0161tovanju in odlo\u010ditvah kot klju\u010dnih to\u010dkah spremembe.<\/li>\n\n\n\n
Prispevek: uporabljala TA za delo z du\u0161evno bolnimi (psihozami); razvila reparenting
(ponovno star\u0161evstvo) \u2013 terapevtski postopek, kjer terapevt klientu zagotavlja nove
izku\u0161nje kot \u201cdober star\u0161\u201d. Ta pristop je bil kasneje sporen zaradi eti\u010dnih vpra\u0161anj,
vendar vpliven pri razvoju skriptne terapije.<\/li>\n\n\n\n
Prispevek: Ian Stewart in Vann Joines sta avtorja knjige TA Today, ki velja za
standardni priro\u010dnik TA \u0161tudija. Delo vsebuje teoretske osnove TA in prakti\u010dne
smernice za terapevtsko uporabo. Vklju\u010duje sodobne dopolnitve, kot so struktura
ego-stanj, sekvence odlo\u010ditev, avtonomija in skripti.
Da ne bi ostala to le zgodovinska teorija, je veliko pri donesel vpliv preteklih dvajsetih
do petindvajsetih letih naslednjih struj – primer psihodinami\u010dna (Carlo Moiso TSTAP
in C. Novellino TSTAP) in nekateri kasnej\u0161i pripadniki psihodinamske TA \u0161ole,
teoretikov objektnih odnosov, na primer ( Mary Cox TSTA P idr.). V tem delu pa lahko
dodamo \u0161e vpliv integrativne transakcijske analize (Erikine R. TSTA-P).
(https:\/\/avtonomija.si\/clanki\/razvoj-transakcijske-analize-v-sloveniji-30.html).
UPORABNOST
Uporaba TA je zelo raznolika. Uporabna je pri zdravljenju vseh psiholo\u0161kih motenj, od
vsakdanjih \u017eivljenjskih te\u017eav, do hudih psihoz. Terapevtsko metodo je mogo\u010de
uporabljati za posameznike, skupine, pare in dru\u017eine.
Zunaj terapevtskega podro\u010dja je TA uporabna tudi v pedago\u0161kih in organizacijskih
okoljih.
Transakcijska analiza (TA) je teorija osebnosti in psihoterapija za doseganje
osebnostne rasti in spremembe. TA lahko uporabimo, kjer \u017eelimo razumeti \u010dlovekovo
du\u0161evnost, komunikacijo ter odnose med ljudmi. Uporablja se pri zdravljenju razli\u010dnih
psihi\u010dnih te\u017eav, v organizacijah, svetovanju in delu na podro\u010dju izobra\u017eevanja.
Transakcijska analiza integrira psihoanaliti\u010dno in kognitivno-vedenjsko terapijo v
okviru humanisti\u010dno eksistencialne filozofske usmeritve. Transakcijska analiza se kot
psihoterapija uporablja pri delu s posamezniki, pari, dru\u017einami in skupinami .
INTEGRATIVNA PSIHOTERAPIJA
Integrativna psihoterapija je pristop, ki zdru\u017euje elemente razli\u010dnih psihoterapevtskih
\u0161ol, kot so psihoanaliti\u010dna terapija, gestalt terapija, transakcijska analiza, kognitivno-
vedenjska terapija in druge. Cilj je dose\u010di celostno obravnavo posameznika, ki
upo\u0161teva \u010dustvene, kognitivne, telesne in duhovne dimenzije. Poudarek je na
terapevtskem odnosu kot klju\u010dnem dejavniku spremembe in zdravljenja.
Integrativna psihoterapija kot pristop vklju\u010duje razli\u010dne teorije in prakse, zato tudi ni
vezana na enega samega ustanovitelja. Namesto tega so razli\u010dni avtorji prispevali k
njenemu razvoju skozi sintezo elementov iz psihodinamske, humanisti\u010dne,
kognitivno-vedenjske, telesno usmerjene terapije, gestalt terapije in drugih smeri. Na
In\u0161titutu IPSA se specializirajo za pou\u010devanje integrativne in relacijske transakcijske
analize. Integrativna transakcijska analiza vklju\u010duje spoznanja razli\u010dnih
psihoterapevtskih \u0161ol in temelji na relacijski paradigmi v psihoterapiji. Njen cilj je
integracija osebnosti, kar pomeni integracijo \u010dustvenih, kognitivnih in fiziolo\u0161kih
sistemov posameznika z upo\u0161tevanjem socialne in duhovne dimenzije.
https:\/\/sdipta.si).
TEHNIKE
Integrativni terapevti uporabljajo \u0161irok spekter tehnik, odvisno od potreb klienta. To
lahko vklju\u010duje elemente iz razli\u010dnih terapij, kot so gestalt tehnike, kognitivno-
vedenjske strategije, telesno usmerjene prakse in tehnike \u010duje\u010dnosti. Pomemben del
je tudi delo s telesom, saj se verjame, da so \u010dustva in telesne izku\u0161nje tesno
povezane. Terapevtski proces je pogosto bolj fleksibilen in prilagojen
posameznikovim potrebam.
GLAVNI AVTORJI V INTEGRATIVNI PSIHOTERAPIJI
Tukaj so najpomembnej\u0161i avtorji in njihove klju\u010dne vloge v razvoju integrativne
psihoterapije:<\/li>\n\n\n\n
Prispevek: Ustanovitelj Integrative Psychotherapy Association.
Klju\u010dni poudarki: Razvil model relacijske integrativne psihoterapije, ki zdru\u017euje
razvojno, relacijsko in izkustveno perspektivo.
Delo: Osredoto\u010den je na pomen terapevtskega odnosa, potreb po navezanosti in
\u010dustveni izku\u0161nji kot zdravilnem dejavniku.
Citirano delo: Beyond Empathy: A Therapy of Contact-in-Relationship (Erskine,
Moursund, & Trautmann, 1999)
\u201cIntegrativna psihoterapija vklju\u010duje spo\u0161tovanje edinstvenosti klientove zgodovine in
uporabi terapevtski odnos kot zdravilno sredstvo.\u201d (Erskine, 1997)<\/li>\n\n\n\n
Prispevek: Klju\u010den raziskovalec pri opredelitvi integrativnega pristopa na znanstveni
ravni.
Poudarki: Poudarja eklekti\u010dni in teoreti\u010dno integrativni pristop k psihoterapiji.
Delo: Izdal pomembne zbornike, kot je Handbook of Psychotherapy Integration
(Norcross & Goldfried, 1992), ki velja za temeljno delo na tem podro\u010dju.
\u201cIntegracija v psihoterapiji ni kompromis med \u0161olami, ampak strate\u0161ka izbira,
temelje\u010da na tem, kaj je za klienta u\u010dinkovito.\u201d (Norcross, 2005)<\/li>\n\n\n\n
Prispevek: Ustanovitelja modela eklekti\u010dne integracije, poznanega kot Common
Factors pristop.
Delo: Podpirata idejo, da je uspeh psihoterapije bolj odvisen od skupnih dejavnikov
(terapevtski odnos, empatija, pri\u010dakovanja), kot pa od specifi\u010dnih tehnik.
Model: \u201cThe Assimilative Integration model\u201d \u2013 terapevt izhaja iz ene osnovne
paradigme, a asimilira elemente drugih.<\/li>\n\n\n\n
Prispevek: Povezuje razli\u010dne \u0161ole integrativne terapije po Evropi in spodbuja
standardizacijo izobra\u017eevanja.
Klju\u010dni avtorji v tem okviru: Richard Erskine, Helen Davies, Christine Stevens, Maria
Gilbert.
Maria Gilbert in Ken Evans (avtorja knjige Psychotherapy Supervision) sta
pomembna evropska predstavnika integrativnega pristopa z mo\u010dno humanisti\u010dno
osnovo.
INTEGRATIVNA PSIHOTERAPIJA V SLOVENIJI
V Sloveniji in regiji je integrativna psihoterapija zastopana predvsem preko zdru\u017eenj,
ki delujejo pod okriljem EAIP in Slovenskega dru\u0161tva za integrativno psihoterapijo in
transakcijsko analizo (SDIPTA). V slovenskem prostoru se uveljavlja tudi delo Milene
B. \u017di\u017eek, ki je pisala o integrativnem pristopu s poudarkom na \u010dustveni izku\u0161nji in
transakcijski analizi.
PRIMERJAVA OBEH PRISTOPOV
METODE IN TEHNIKE OBEH PRISTOPOV
V TA terapevti uporabljajo razli\u010dne tehnike, kot so analiza transakcij, prepoznavanje
ego-stanj, delo s skripti in igre, da bi pomagali klientom razumeti in spremeniti njihove
vedenjske vzorce. Poleg tega TA vklju\u010duje uporabo “”pogodb” za spodbujanje
sprememb v vedenju. TA je strukturirana in usmerjena, pogosto vklju\u010duje naloge za
doma\u010do nalogo, da bi utrdili nau\u010deno v vsakdanjem \u017eivljenju.
Metode dela v integrativni psihoterapiji so relacijske in intrapsihi\u010dne. Pri relacijskih
metodah gre za povpra\u0161evanje, ugla\u0161evanje in udele\u017eenost terapevta v odnosu s
klientom. Pri intrapsihi\u010dnih pa gre za klientovo intenzivno usmerjenost na psihi\u010dno
dogajanje znotraj sebe. Metode se tekom psihoterapevtskega procesa med seboj
prepletajo.
Temeljne tehnike integrativne terapije so: na emocije usmerjene tehnike, na telo
usmerjene tehnike, delo z razli\u010dnimi deli sebe, uporaba interpretacije, razlage ali
konfrontacije, komunikacija o trenutnem dogajanju v odnosu med klientom in
terapevtom, tehnike kognitivne in vedenjske terapije in na \u010duje\u010dnost usmerjene
intervence. Osnovo vseh tehnik predstavlja pogovor med klientom in terapevtom.
Terapevt pa lahko predlaga klientu tudi uporabo razli\u010dnih kreativnih medijev (risanje,
glina, \u2026), vendar je uporaba popolnoma odvisna od klientove odlo\u010ditve. (\u017dvelc, G. in
\u017dvelc, M. (2011). Integrativna psihoterapija. V \u017dvelc, M., Mo\u017eina, M. in Bohak, J.,
(ur.). Psihoterapija. (str. 565-591). Ljubljana: Zalo\u017eba IPSA, In\u0161titut za integrativno
psihoterapijo in svetovanje.
CILJI OBEH PRISTOPOV
Cilj TA je pomagati klientom prepoznati in spremeniti nefunkcionalne vedenjske
vzorce, ki izhajajo iz njihovih preteklih izku\u0161enj in nezavednih skriptov. S tem se
spodbuja ve\u010dja osebna odgovornost, avtonomija in izbolj\u0161anje medosebnih odnosov.
TA je pogosto usmerjena v specifi\u010dne cilje in rezultate, kar omogo\u010da merljive
spremembe v vedenju in do\u017eivljanju.
Cilj integrativne psihoterapije pa je dose\u010di celostno integracijo osebnosti, kar pomeni
usklajevanje \u010dustvenih, kognitivnih, telesnih in duhovnih dimenzij posameznika.
Poudarek je na razumevanju in sprejemanju vseh delov sebe, vklju\u010dno z
nezavednimi vsebinami, ter na izbolj\u0161anju medosebnih odnosov. Rezultati so lahko
bolj globoki in trajni, vendar so pogosto manj merljivi kot pri TA.
PREDNOSTI IN OMEJITVE OBEH PRISTOPOV
Prednosti Transakcijske analize so:<\/li>\n<\/ol>\n\n\n\n\n
spremembo nefunkcionalnih vzorcev.<\/li>\n\n\n\n
motenj.
Omejitve Transakcijske analize pa naj bi bile:<\/li>\n\n\n\n
Prednosti Integrativne psihoterapije so:<\/li>\n\n\n\n
globlje razumevanje in zdravljenje.<\/li>\n\n\n\n
spremembo.
Omejitve Integrativne psihoterapije pa bi lahko bile:<\/li>\n\n\n\n
Med pomembnimi kritikami pa je mnenje, da je v integrativni psihoterapiji precej
zmede in nere\u0161enih kontroverznih vpra\u0161anj. Te\u017eko je definirati teoreti\u010dno in
metodolo\u0161ko klini\u010dno uporaben model, ki temelji na tako razli\u010dnih epistemolo\u0161kih in
teoreti\u010dnih predpostavkah.
ZAKLJU\u010cEK
V eseju sem se podrobneje posvetila primerjavi dveh pristopov: Transakcijske analize
in Integrativne psihoterapije. Med obema je veliko podobnosti, saj je del Intergrativne
psihoterapije \u010drpan tudi iz Transakcijske analize, po drugi strani pa je tudi precej
razlik, saj je v svoji pojavnosti Integrativna psihoterapija precej bolj raznolika in \u010drpa
tudi iz drugih pristopov. Glede prve postavljene teze Kam nas pelje ta pot, da se
pristopa vedno bolj povezujeta, psihoterapevti pa postajajo glede uporabe metod in
znanj iz drugih pristopov bolj fleksibilni, \u0161iroki in razgledani. Ravno to, da je znotraj
razli\u010dnih pristopov \u0161e veliko razli\u010dnih \u0161ol nakazuje na to, da smo na en strani
specializirani, po drugi strani pa je mogo\u010de ravno zaradi tega pogledati na drugo
stran. O tej temi pi\u0161e Miran Mo\u017eina, ki citira Yaloma (2002): \u00bbVsi smo na
eksistencialni ravni v istem \u010dolnu, vsi smo bivanjski sopotniki.\u00ab V odnosu do
pacientov empati\u010dni. So\u010dutje do pacientov razvijamo celo svojo poklicno kariero
(Miran Mo\u017eina, Gradivo za pisanje eseja Psihoterapija kot znanost in kot poklic,
Ljubljana 2025 interno gradivo SFU). In tudi v tej lu\u010di lahko zagovarjam tezo, da
dobivajo psihoterapevti bolj \u0161irok spekter znanj, metod tudi iz drugih pristopov v lu\u010di
dobrobiti klienta, kadar je to potrebno ali relevantno.
Drugo teza pa lahko podkrepim z raziskavo, v kateri je navedeno po Lambert in
Barley (2002: 26), ki sta na osnovi pregleda raziskav o u\u010dinkovitosti psihoterapije
zaklju\u010dila, da lahko po \u0161estdesetih letih raziskovanja zanesljivo trdimo, da je na
splo\u0161no psihoterapija uspe\u0161na in da je povpre\u010dni klient v psihoterapevtski obravnavi
v 80% na bolj\u0161em kot klient brez psihoterapevtske obravnave. Primerjalne \u0161tudije
razli\u010dnih terapevtskih metod niso pokazale bistvenih razlik v u\u010dinkovitosti temeljnih
terapevtskih pristopov. Dejavniki terapevtskega odnosa so dosledno in mo\u010dneje
povezani z izidom psihoterapije kot terapevtske tehnike. Ko so bili klienti v vlogi
ocenjevalca psihoterapevtskega procesa in izida, so bile povezave med kvaliteto
terapevtskega odnosa in izidom \u0161e mo\u010dnej\u0161e. Terapevte, ki so imeli bolj\u0161e izide
psihoterapije, so klienti opisovali kot bolj razumevajo\u010de in sprejemajo\u010de, empati\u010dne,
tople in suportivne (Miran Mo\u017eina, Gradivo za pisanje eseja Psihoterapija kot znanost
in kot poklic, Ljubljana 2025 interno gradivo SFU).
To pomeni, da je za terapijo potreben zaupen odnos in empati\u010den, topel in
sprejemajo\u010d terapevt ne glede na sam pristop, ki ga zastopa. To pa potrjuje tezo, ki
sem jo postavila, da v bistvu \u010dloveku, ki potrebuje pomo\u010d, v ve\u010dini primerov ni
pomemben pristop, ampak bolj osebnost psihoterapevta in medsebojni odnos.
VIRI:<\/li>\n<\/ul>\n\n\n\n\n
Ljubljana 2025 interno gradivo SFU<\/li>\n\n\n\n
Slovenian psychotherapy. \u0160tudijsko gradivo.<\/li>\n\n\n\n
Psychotherapy Relationships That Work).<\/li>\n\n\n\n
Psihoterapija, \u0161t. 2\/2014.<\/li>\n\n\n\n
transakcijsko analizo.<\/li>\n\n\n\n
transakcijske analize, Ljubljana 2011<\/li>\n\n\n\n
Ljubljana: SFU.<\/li>\n\n\n\n
Psihoterapija, \u0161t. 3\/2016, str. 45\u201358.<\/li>\n\n\n\n
(ur.). Psihoterapija. Ljubljana: Zalo\u017eba IPSA.
Vesna Voglar<\/li>\n<\/ol>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"